»Če se le dovolj zberem, grem lahko v skladišče spomina in poiščem pravo polico s pravim filmom in izginem vanj in v telesu še vedno čutim tisto jahanje skozi gozd z očetom, visoko čez reko, po slemenu hriba in spet dol na drugi strani, čez mejo na Švedsko in še daleč v tisto, kar je seveda bila tujina, vsaj zame.«